Znanstvenika razvila inzulinski gel

Znanstvenika razvila inzulinski gel

Indijska znanstvenika sta izumila inzulinski gel, ki se uživa oralno in ki naj bi pri zdravljenju sladkorne bolezni zamenjal injekcije. Kot je izjavil profesor Sunil Badžpaji, se lahko uživa oralno, brez bojazni, da ga bo želodčna kislina raztopila, preden prispe do debelega črevesa. Badžpaji in njegov kolega Sima Dubej, ki sta svoje odkritje pred kratkim predstavila indijski znanstveni srenji, sta se ukvarjala z inzulinskim gelom sedem let. Poudarila sta, da je njegovo raziskavo odobrila britanska družba Polymer International, švicarska multinacionalka Nestle pa je ponudila denar za nadaljevanje proučevanja.

Nad otroško debelost

Debelost v otroštvu je očitno ključnega pomena tudi za zdravje v odrasli dobi. Čezmerno težki otroci tri- do petkrat pogosteje doživijo srčni infarkt in možgansko kap pred petinšestdesetim letom kot njihovi normalno težki vrstniki, pa čeprav morda pozneje shujšajo. Janet Voute, vodja World Heart Federation s sedežem v Genevi, opozarja, kako pomembna je prehranjenost v najzgodnjejših letih. Letošnji svetovni dan srca 26. septembra bo posvečen otrokom in mladostnikom ter boleznim srca, za katerimi obolevajo. Nezdrav življenjski slog, zlasti preveč kalorična hrana in premalo gibanja, so dokazani dejavniki, ki vodijo v bolezni srca in ožilja. Voutejeva upa, da se bodo starši končno zavedeli, kakšne posledice imajo navade, ki jih privzgojijo otrokom, za kakovost njihovega življenja. Čezmerno težkih otrok je ve več, vse več jih ima sladkorno bolezen tipa 2 in vse več jih kadi. Že pasivno kajenje otrok zvišuje tveganje za pljučnega raka in srčni infarkt kar za četrtino, za možgansko kap pa za osemdeset odstotkov. 

Merilca srčnega utripa ne potrebujete

Rekreativci se večkrat sprašujejo, ali vadijo dovolj ali premalo intenzivno. Zdaj bodo lahko dobili odgovor na to vprašanje tudi tisti, ki nimajo merilca srčnega utripa. Če med vadbo lahko govorite, vaše srce utripa ravno toliko hitreje, kot je prav. Dr. Carl Foster je prepričan, da dragih naprav za merjenje utripa ne potrebuje nihče. »Govorni test«, kot ga imenuje sam, je zanesljiv kazalec najbolj varne intenzitete vadbe. Preiskava na manjši skupini ljudi je potrdila smisel ugotavljanja najustreznejšega srčnega utripa s pogovorom med športno dejavnostjo. Tedaj je verjetnost za poškodbo najmanjša, tudi mišice ne bodo preutrujene, srčni utrip je optimalen, izmenjava kisika pospešena. 

Ločenci iščejo sorodne duše

Raziskava ameriškega Michiganovega inštituta je skušala odgovoriti na vprašanja, s kom spletajo socialne vezi ločenci. Izkazalo se je, da skupno življenjsko pot najpogosteje nadaljujejo s človekom, ki ima sorodno izkušnjo. Sociologinja Hiromi Ono je opravila raziskavo, s katero je zajela več kot osem tisoč ameriških družin. Ločene ženske pogosteje ohranijo vezi z otroki in nekdanjimi partnerji kakor moški. Razveza zanje ni nepreklicen konec stikov z ljudmi, s katerimi so preživele desetletja. Očitno ločitev prenašajo lažje. Ločeni moški se pogosteje kot ženske poročijo z izbranko, ki še ni bila poročena. Morda verjamejo, da manj izkušenj v skupnem življenju pomeni večjo verjetnost za dober nov začetek. 

Novo ranljivo mesto bakterij

Mehanizem preživetja bakterij v človeškem telesu, med drugim stafilokokov, za strokovnjake še danes ni popolnoma razložljiv. Zdaj vemo, kakšna je stafilokokna prehranjevalna veriga, pri kateri črpajo tudi železo iz krvi, so objavili ameriški mikrobiologi. Železo vstopi v njihovo celico z na novo odkritim transportnim sistemom proteinskih molekul, ki prenašajo kisik. V laboratorijskih razmerah so dokazali, da odsotnost tega prenašalnega sistema pomeni premalo hrane za bakterija, zato se ne razmnožujejo tako intenzivno kot sicer in tudi vnetni proces v človeškem organizmu je laže obvladljiv. Nov način boja proti bakterijam bi tako v prihodnosti lahko bila drugačna zdravila, kot so antibiotiki – zaviralno bi delovala na prehranjevalni sistem bakterij.