Youtube

Rojstvo YouTuba je že del internetne folklore. V začetku leta 2005 so se Chad Hurley, Steve Chen in Jawed Karim, nekdanji uslužbenci družbe za denarne transakcije PayPal, spopadali z resno težavo. Nekaj digitalnih videov, posnetih na nedavni zabavi, so hoteli poslati prijateljem, elektronska pošta pa jih je nenehoma pošiljala nazaj. V Hurleyjevi garaži so izdelali spletno stran, katere uporabnost je bila prevelika, da bi jo obdržali zase. Jawed Karim takole opisuje začetke YouTuba: »Na dan smo prišli z idejo, ki je zadovoljila največjo potrebo sedanjega časa, za video na internetu pa so bili izpolnjeni vsi pogoji. Skoraj v vsakem domu so že bile širokopasovne povezave, digitalne videokamere so se množično prodajale, tudi tiste, vgrajene v prenosne telefone. Širokopasovne povezave so bile poceni. Vsi ti dejavniki so omogočili nastanek YouTuba. Še pred enim letom to ne bi bilo mogoče.«

V enem letu je imel YouTube, katerega sedež je nad picerijo, 30 milijonov videov. Tam zdaj dela 60 ljudi, od katerih mnogi svoj delovni dan preživijo v prizadevanju, da bi uveljavili YouTubova pravila. Med drugimi prepovedmi ne dovoli videov, daljših od 10 minut, prav tako ne materialov, ki so »nezakoniti, obsceni, obrekljivi, klevetniški, poronografski, sovražni, ali spodbujajo vedenje, ki je kaznivo«. Sistem deluje presenetljivo hitro, ker uporabniki lahko opozarjajo na neprimerno vsebino. Približno 24 ur potem, ko je Daily Mail kritiziral odlomek z naslovom Prebivalec Belfasta pojedel poginulo miš, je posnetek izginil.

Domači videi in glasbeni arhiv

Šestnajst mesecev po nastanku je YouTubovo poslovanje zbrano okoli dveh osnovnih vrst posnetkov. To so najprej domači posnetki, ki pogosto nerazložljivo privlačijo pozornost uporabnikov. Video, ki prikazuje najstnika, ki pojeta na napev iz televizijskega filma o Pokemonih, si je ogledalo 16 milijonov uporabnikov. Na ogled je neskončno število posnetkov dodajanja mentolnih bonbonov v kokakolo, kar povzroči spektakularen eksplozivni učinek. Posnetki racajočih majhnih otrok dokazujejo, da se YouTube včasih prav nič ne razlikuje od smešnih domačih videoposnetkov, ki jih prikazujejo na televiziji.