Različni načini učenja

V eni knjigi sem prebrala, da nam v spominu v povprečju ostane 10 % tistega kar preberemo, 20% kar slišimo, 30% kar vidimo, 50% kar vidimo in slišimo, 70% kar povemo in 90% kar naredimo.

Glede na način učenja, ki nekomu najbolje ustreza, obstajajo 3 učni načini. Razdelimo jih na bralni način, slušni način in vizualni način. Večina ljudi uporablja več načinov, kar je najbolj produktivno. Saj se načini med seboj dopolnjujejo.

Torej ljudje, ki jim je najbližji bralni način, si najlažje zapomni stvari, ki jih prebere. Takrat je najlažje, da si večkrat prebere učno snov, dodatno gradivo in si naredi izvlečke oz. izpiske, kot smo mi temu rekli.

Če je nekomu najbližji slušni način, si najlažje zapomni stvari, ki jih sliši med predavanji, kar je prednost, saj se večina snovi podaja ustno. Doma je smiselno, da si utrdi znanje s polglasnim in razločnim branjem učne snovi. Težje vsebine si lahko posname in jih večkrat posluša.

Tistemu, ki je najbližji vizualni način, si najlažje zapomni stvari, ki si jih lahko predstavlja. V tem primeru so v pomoč skice, risbe, ilustracije,… Pomaga tudi, če si izdela skice, miselne vzorce in si pomaga z asociacijami. Zavestno naj razvija slikovne predstave o učni snovi ali pa tudi zgodbice, ki so scenarij za ‘učni film’, ki si ga lahko ogleda kadar koli. V dodatno pomoč so lahko obiski raznih muzejev.

Kombinacija načinov učenja je najbolj učinkovita. Samo branje ni dovolj, bolj uspešno bo, če si stvari tudi zapišeš, če si pa zraven lahko narišeš kako tabelo, sliko za vizualno predstavo, bo sigurno snov obstala v spominu.

Torej glavni nasveti so, beri si snov tudi glasno, delaj izpiske, miselne vzorce, pomagajo tudi asociacije. Dobra vaja je tudi, da snov razložiš nekomu, recimo sošolcu. Takrat ko ti to uspe, si snov sigurno osvojil.

Moj način učenja je bil: najprej sem si prvič snov na hitro prebrala, potem sem jo brala bolj podrobno in si sproti delala izpiske in miselne vzorce. Pomagala sem si tudi z asociacijami. Pri matematiki, se mi zdi tak način zelo ustrezen, če je le mogoče. Potem pa smo se včasih še dobili s sošolci in se učili skupaj. Čeprav nismo razumeli vse snovi oz. nalog, smo si jih poskusili drug drugemu razložiti, in tako smo več razumeli.

Zaradi tega sem imela zmeraj največ težav z predmeti, pri katerih se je bilo treba snov naučiti na pamet. Tu mi je zmeraj manjkal vizualni način, ki je meni že v osnovi najbližji.

Avtor članka: Tina Šijanec, www.instrukcije-izum.si